Psihodinamska psihoterapija

Na sedanje življenje ne vpliva samo tisto, česar se jasno zavedamo

Psihodinamska psihoterapija izhaja iz razumevanja, da na naše sedanje življenje ne vpliva samo tisto, česar se jasno zavedamo. Pomemben del našega doživljanja oblikujejo tudi manj zavedni oziroma nezavedni vzorci, ki so nastajali skozi zgodnje odnose in kasnejše življenjske izkušnje.

Zaradi njih se lahko vedno znova znajdemo v podobnih odnosih, težko postavljamo meje, močno potrebujemo potrditev drugih ali se odzivamo na načine, ki jih razumsko težko pojasnimo. V psihodinamski psihoterapiji teh vzorcev ne razumemo kot napake, ampak poskušamo razumeti, kako so nastali in čemu so nekoč služili.

Pomemben del terapije predstavlja tudi odnos med klientom in terapevtom, saj se lahko prav v njem pokažejo nekateri značilni načini doživljanja bližine, zaupanja, konflikta ali lastne vrednosti.

Tri ravni

Raziskovanje poteka na treh ravneh

  1. Razumska
  2. Čustvena
  3. Telesna

Navadno smo najbolje opremljeni na razumski ravni. Svoja čustva, odzive in odnose poskušamo razumeti, analizirati in pojasniti. Včasih pa naletimo na oviro, ko si določenih stvari z razumom ne znamo pojasniti ali se nam celo zdijo nesmiselne.

Če na primer doživimo panični napad doma na kavču, ko nas nič ne ogroža, to razumsko ni smiselno, a se kljub temu zgodi. V takšnem trenutku so lahko razum, čustva in telesni občutki v popolnem navzkrižju. Zgolj prigovarjanje, da nas nič ne ogroža, zato pogosto ne pomaga. Pot do pomiritve je treba iskati tudi na ravni čustev in telesnega doživljanja.